Tedenske drobnarije

Treningi se vrstijo s polno paro naprej, kar se kaže tudi v moji spočitosti oz. bolje rečeno nespočitosti. Ampak saj poznate tistega: " Brez muje se še čevelj ne obuje." Kljub temu, da je to prvi teden intenzivnega treninga se kaže, da treningi v preteklih tednih tudi niso bili ravno od muh. Kakorkoli ne bomo gledali nazaj ampak naprej. Tako v skaldu s tem moj trening plan dobiva vsak, dan drugo podobo. Prirejam si ga na trenutno počutje in dirke, ki včasih, kar nenapovedano pridejo. Vsekakor pa ne ovržem začetnega treninga. Torej, če sem imel na sporedu težak trening ga bom tudi naredil. Edina spremeba, ki ga doleti je kakšna ponovitev več ali manj.

čirule čarule. Na papirju je vse "ajnfak" enostavno.

V torek sem se po daljšem obdobju premora spet lotil intervalnega treninga s katerim naj bi izboljševal boljši izkoristek kisika, prilagajanje mišic na enormne količine mlečne kisline in verjetno še kaj. Skratka vse, kar pri dirki zagotovo prav pride. Najbolj zanimivo mi je bilo odkritje, da vrednosti (183utrip/min), ki si jih zadam pri intervalnem treningu izredno težko dosežem tekom ponovitev, kar je seveda logično (utrujenost). Vendar, če primerjam povprečje kakšne dirke ali vzpona sem več kot 2min na tej vrednosti ali še višje pa me noge in pljuča ne pečejo toliko, kot pri intervalih. Ta trening sem izvajal, kar na Roglo. Upal sem, da bom srečal in prehitel veliko kolesarjev. Kaj je še boljša motivacija kot kolesar pred tabo? Mislim, da je skoraj ni. Vendar nisem ime te sreče. Tako sem se moral, kar sam prisilit v še hitrejše poganjanje pedal. Dan kasneje sem vrtel pedala na gorskem kolesu na Konjiški gori, kjer sem delal tempo vožnjo v klanec. Štiri ponovitve po 10min. Glavnino treninga sem naredil, kot sem si zadal. A kaj ko sem komaj prispel do Konjiškega grada mi je enostavno vse minilo. Na srečo sem se pred ponovitvami zdržal malo na moji XC progi v Črešnjicah tako, da do konca treninga ni ravno veliko manjkalo. Kljub temu je bil grenak priokus, ker sem bil energijsko dokaj prazen, motivacijsko pa sploh. Vse kar sem videl še pred sabo je dom. Vzel sem si 2 dni aktivnega odmora. Saj me je v soboto čakal vzpon na Roglo. S tem vzponom sem hotel videti mojo trenutno pripravljenost in pulzna območja. Z namenom, da na dan vzpona se odpravim v Zreče, kar se da umirjeno, sem si dan prej pripravil vse stvari. Seveda se mora nekaj zgoditi, kar mi vzame 30 min ravno toliko, kot je potrebno za sproščeno vožnjo do tja. Kajti nameraval sem se ogreti postopoma. Enostavno šel sem na zmago in da sebe pritisnem do max. Pripetilo se mi je to, da sem merilec - Polar založil na polico med tem, kosem iz nje vzel energijski gel. Tako sem v 20-30 min v iskanju polarja obrnil celo stanovanje okolje. In totalno raz*****, ker me je jezilo dejstvo, da sem 20 sek nazaj, ga še imel v rokah oz. videl na mizi. Mislim, da sem lansko leto imel isti problem. Lepo je slišati od enega izmed organizatorjev, da so dan prej dobili klic in so povpraševali o moji prisotnosti. Prav presenečen sem bil, da so se sedaj malo obrnile zadeve. Pred začetkom vzpona sem imel v mislih, če sem sploh kaj nepredoval, čas okoli/pod 40min. Naj se še sliši tako neverjetno ali "gobezdavo". Drugega dela oz. skrbi, kot je trening nimam. Na žalost se je zadeva končala slabih 10 sek prej, kot lansko leto. Očitno je to čas od katerega naprej se bo napredek meril v sekundah in ne minutah. Tako, da teh 10 in nekaj sekund, bom pripisal boljšemu kolesu in normalno delujočih ležajih v pedalah z razliko od lanskega leta.

Nekako tako je izgledalo večji del časa. Jaz in Tekavec.

Po vzponu sem naredil še en daljši trening 4h.Povzpel sem se še na Rakovec, Sv.Vid, del klanca na Skomarje (hammer time v vsej svoji veličini udaril)  in Gorenje.  Na treningu sem popokal še tiste prazne naboje in "izšvical" mililitre znoja, ki sem jih še imel. Domov sem se resnično komaj privlekel. Naslednji dan je mama rekla:" Ne pretiravaj, zdravje imaš eno. Včeraj si nisi bil podoben."
Vedel sem, da bom imel razbolele noge a vseeno sem našel motivacijo, da naredim 4h mtb treninga. Potem sem še prišel na idejo kako bi si popestril to. Namreč v nedeljo je bil organiziran vzpon na Paški Kozjak. Marko Čretnik je tudi bil pripravljen peljati mojo Almo (mtb kolo) do starta. Sam pa bi se tja pripeljal s specialko. Super!! Obeta se še en dober trening za maraton. Dobra volja je v stranicah slišno eksplodirala. Po mirnem in dokaj hitrem menjavanju zračnice pa je še sledil val balkanskih leposlovnih besed. Večina se je začela na J&P. Namreč imel sem prerezan plašč. Tako sem se po na pol napihnjeni zračnici odpeljal proti domu. Ta dan nisem naredil treninga. Niti, ko je Marko pripreljal mtb kolo nazaj. Enostavno toliko me je vrglo iz tira. Ja, kar očitajte mi.Saj za 2 uri bi lahko šel po XC progi a sem bil preveč "srborit". Vsega sem imel poln kufer. Seveda sončna pripeka, ki je začela te dni delati svoje je zadevo še malo potencirala. Na srečo ni bilo nikogar v moji okolici.