Prvega ne pozabiš nikoli.

Teden spet na okoli a meni se zdi kot, da sem si komaj malo odpočil od vzpona na Roglo. Da bi se spočil v celoti, bi verjetno potreboval 3-4 dni lahkotnega kolesarjenja max 1.5h na dan. Za počitek še pride čas, sedaj se trenira. Če se že počiva se le toliko, da si sposoben dokaj normalno hoditi. Malo karikiram ali dosti je resnice.
Alora, kako začeti to objavo in strniti tedensko dogajanje v nekaj vrstic? Mislim, da ne bo šlo. Ker moram zakričati:" Pa kaj si ti ja nor!!! Ka se je zgodilo pubeci, to nea moreš verjet čuj. Zmagal sem!!! Zmagal sem čuj, si me slišal ka ti pravim?!" Še vedno sem pod vtisom včerajšne dirke pri južnih sosedih. Dirkali smo v bližini pivovarne Karlovačko. Mogoče je razlog za veselje nizka toleranca na alkohol? Vendar ne. Razlog mojega veselja je prva zmaga v olimpijskem krosu in to v članski kategoriji - elite. Naj povem, da sem s to dirko imel neporavnane "račune", kot sem v teh dneh velikokrat rekel. Namreč v preteklih letih sem imel tehnične okvare, ki so mi nekako onemogočale nadaljne dirkanje. Na dirko sem odšel z namenom, da po dolgem času spet dirkam in hkrati naredim zadnji zares intenzivni trening. Kje se bom drugje prisilil v lovljenje ali bežanje na max., če ne na dirki.
Tokrat sem bil odločen, da odvozim to dirko po pameti na spustih in čim hitreje na klancih. Seveda so mi zadnji treningi na mtb-ju malo povečali samozavest na spustih. Tako nisem kaj preveč stiskal zavorne ročice. Proga je bila na nekaterih  odsekih izredno sipka. Podlaga je bila kot fina mivka, ki je še bolj drsela, kot bi blato v mokrih pogojih. Tako sem na ogledu proge zletel kot superman. Saj mi sprednje kolo odneslo, kot na ledu. Jaz pa nekaj metrov nižje po strmem travniku se "kotal in cotal". Vstanem, sprham tono praha iz sebe. In si rečem:" To je bilo to za danes. Bonus izkoriščen". In z nasmehom nadeljeval po hinavski podlagi. Kasneje na dirki me je še velikokrat na isti točki "položilo". Sem si mislil: "Ne boš!! Ne bo ti uspelo, danes pridem okoli!!"
To je bila dirka, ko se je res skoraj vse poklopilo. Ko sem pohodil pedala sem tudi poletel na vrh klanca brez astmatičnih izpadov dihanja in čudnega zvijajočega se plesa po okvirju kolesa. Proga je fenomenalna. No saj, če se dobro počutiš ti je verejetno vsaka fenomenalna. Ampak ta je res bila vozljiva. Zalaganje čez ovinke, možnost prenašanja hitrosti čez kucle, "zdrava" dolžina klancev kakor tudi strmina. Na nekaterih predelih si nebi želel 29 inčnega kolesa. Ta modna muha mi je čedalje bolj antiapatična.(Hermida in Absalon še vedno na 26ki ;) )
Rad bi se zahvalil Luku Momu, ki mi je ponudil prevoz, Rajku Novaku in njegovi hčeri Zali Novak (če se ne motim) pri pomoči na feed coni. (upam, da me ni slovnica nesla, ups :) ) Rajko čestitke za pravilen naglas mojega priimka. Glede na to, da nisva nikoli prej izmenjala kakšne besede. Ste eden redkih, ki v prvo pravilno naglasi. Načeloma ne "kompliciram" okoli tega. Mi pa ni čisto vseeno, da ljudje s katerimi se družim dalj časa še vedno ne naglasijo pravilno. Enostavno, reči mi  Blaž. :)
Res mi je žal, da vam ne znam bolje opisati mojih čustev&občutkov, ko prvič zmagaš na zaresni dirki. Se po padcih zavihtiš nazaj na kolo, prehiteš kompletno skupino in si spet v igri za najvišja mesta pa še vedno "sveže" noge. Feel like machine. Zadnji krog je ponavadi najbolj mučen. Takšne topline, radosti, veselja še nisem doživel. Ne, tudi, ko sem bil neumno idotsko zaljubljen ne. Kljub temu, da sem si govoril: "Gas lenoba!!! še vedno je dirka." Sem si vzel trenutek, ko sem užival v pošteno priborbanem prvem mestu.
To je res dober obliž na vse težave v osebnem življenju, ki so mi zasenčile zadnje mesece, na opazke o mojih treningih. Skratka motiviran sem za nadaljne delo in s polnimi baterijami samozavesti.

Nisem talent a tudi jaz zmorem. Samo možnost mi daj, če že ne podpore.

Lačen si full drugačen.

Lejga, še dobr da ima ušesa. :)

Če ne upoštevaš omejitev.