Make my day. :)

Tako pa se je zaključil prvi teden, bolj zaresnih treningov. Tako, da se nisem samo vozil na okoli, ampak tudi malo bolj spremljal nihajoče številke na polarju, pri izvajanju tempo voženj na klanec. Kljub temu še dolžina samega treninga ostaja, kar visoka in bo tako tudi ostalo. Tako mi je v tem tednu uspelo preživeti na kolesu približno 18 ur. Deleža treningov opravljenih na gorskem in cestnem kolesu 50:50. V torek sem tako malo potipal kako se odzivam na zadano intenzivnost tempo vožnje. Z izbrano vrednostjo 170 utrip/min sem kar lepo zadel. Zanimivo kakor hitro se povzpnem višje od 700 nmv se čedalje bolje počutim. Ne glede na vrsto treninga. Od nekdaj so mi bile planote in gorske verige idealna okolja za trening. Res se moram enkrat v bližnjii prihodnosti spraviti na Mangrt. Pravi užitek mi je kolesariti v takem okolju.
Sreda. Dan za rundo, kot rečemo kolesarji skupnemu kolesarjenju, ki velikokrat vse drugo, kot le skupno kolesarjenje. Saj hitrosti so recimo dokaj visoke in vse skupaj se odvija v prometu. Tako, da je treba malo pazljivosti, ker nismo sami na cesti. Vse to je lažje reči, kot storiti. Kot tudi to, da si pred samim začetkom vožnje rečem:" Blaž, danes se drži zadaj!!" In kaj se zgodi? Ali zdivjam, ker se dobro počutim ali pa enostavno želim, da se zadeva vozi malo hitreje in grem na čelo zopet rezat zrak. Kaj pomeni zdivjati, da na vsak "cilj" prideš prvi, da se dobesedno žrtvuješ spredaj za višjo končno  povprečno hitrost. Zanimivo, kot bi opisoval moje življenej. No, na napisano bil lahko vsak naredil zaključek:" Bebci". No, saj imate prav. Vendar ne nas tako hitro obsojati. Tudi mi oz. jaz nevem kakšne užitke doživljate, ob prestavljanju kanalov na TV ali znašanjem slabe volje nad drugimi. Vse je relativno.
Četrtek je bil dan namenjen regeneraciji oz. sproščenem kolesarjenju. A dalo se mi ni "ama" čisto nič. Ne da bi bil utrujen ampak tako brez energije in volje. Kolebal sem med cestnim in gorskim kolesom. Nazadnje sem se le odločil za tisto pravo. MTB za "gorca" in ko sem na prvem spustu uvidel, da pa le nisem tako zaliman, kot sem sprva mislil se je užitek šele začel. V petek prav tako mtb le, da malo dlje časa. Treninga v soboto sem se kar malo bal. Spet tempo vožnja v klanec le, da tokrat po planinskih stezah. Torej malo bolj strmo in posuto z raznim kamenjem, skalami in koreninami. Že druga ponovitev je kazala posledice prve v  obliki težjega lovljenja ravnotežja in linije. Prav tako je bilo treba spremljati pulz, da ni šel preveč oz za dlje časa previsoko. Da bi bil prenizko, tega problema pri sebi še nisem opazil. Mogoče pri intervalih. :).
Kolikor je bilo zanimivo, tolikor hitro je bilo konec. A to še ni konec za danes. Sledi uživancija še 2h mtb vožnje prosto po prešernu.

Ne, ne nisem se vozil tukaj gor, ker je bil že spust skoraj, da na glavo. Je pa del mojega "zabaviščnega parka"

Danes sem pa res že malo utrujen po vseh teh treningih. Planiral sem si daljši trening. Tako sem se podal proti metropoli Slovenije. EEEEE narobe odogovor, proti Mariboru je pravilen. Zastave so me vneto opozarjale, da nisem tako dobro pripravljen, da leti skoraj samo od sebe 40 km/h. Imel sem veter v hrbet, kar za nazaj ni pomenilo nič dobrega. Tudi utrip za takšne vrste trening je bil malo previsok, ki me je opominjal pred rahlo utrujenostjo. Jutri imam tako ali tako regeneracijsko vožnjo in bomo videli potem v torek zjutraj, kako in kaj dalje. 

Še dobro, da imajo v Slo.Bistrici dolge rdeče luči, ker drugače se sploh ne morem ustavit, da bi šklocnil kakšno "fotko".

In Maribor oz. Hoče so bile, kar na enkrat pred mano. Sedaj pa oprezat za znaki Areh,Bellevue oz. kaj temu podobnega. Po nekaj izredno lepih serpetinah, po katerih je letelo tudi po 20 km/h na klanec sem postajal malo zaskrbljen. Enostavno zdelo se mi je premalo strmo glede na to, da se bom povzpel na "jurja" in še nekaj.

 To mi delaj! To sem čakal. Ne samo, da sem na pravi poti. Že pri vrhu sem.

Saj je pa bilo klanca, kar hitro konec. Od tople postelje do prelepega pogleda na Maribor sem potreboval ca 2h10min. Nekdo bi rekel:" Not bad, for the old guy!" :) Konec koncev je itak bila poanta vsega oz. "magnet" štrudl na vrhu.

Na žalost nisem srečal ravno veliko oz. znanih kolesarjev. V Slivnici ali Hočah je v nasprotni smeri le drvel ex mtbiker Luka Rakuša. Res sem si nadejal, da bom srečal klubskega kolega Moma. Zagotovo, ga nebi spregledal.
 

Ali peš ali s kolesom vedno je lepo pogledati v dolino.

Prej:

vmes poteče 5 nano sekund

 Potem:

Se vidimo na Rogli v soboto ;)